Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo (stik z okuženo osebo ali prihod iz območja z visokim tveganjem) v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Namesto Ministrstva za zdravje, NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo v karanteno. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija tej osebi izroči potrdilo o napotitvi v karanteno na domu neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah.
V PKP5 je nekaj nedoslednosti pri karanteni, saj se poleg izraza »odločba o odreditvi karantene« pojavlja tudi izraz »potrdilo o napotitvi v karanteno na domu. Tako se v poglavju, ki se nanaša na nadomestila plač zaradi karantene še vedno uporablja izraz »odločba o odreditvi karantene«. Ministrstvo za zdravje odločb ne bo več izdajalo, nadomeščene bodo s potrdili NIJZ in Policije.
*Trenutno postopek ne poteka kot je predvideno v zakonu. GZS je dala pobudo na NIJZ, MZ in MDDSZ, da se zadeve v zvezi s tem ustrezno uredijo.
V času karantene in/ali višje sile lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače v višini 100 %. V primerih skrajšanega delovnega časa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo plače zaradi karantene izplačuje v sorazmernem delu. V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela ima pravico do plačila nadomestila plače v višini 80 %.
Gre za varstvo otrok do vključno 5. razreda OŠ oz. višjo silo. Starš mora najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga odsotnosti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delodajalec za namen povračila nadomestila potrebuje izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Ta pravica pripada samo enemu od staršev.
Starš, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ima pravico do nadomestila plače v višini 80 %, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Osnova za obračun nadomestila plače so delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (7. odst. 137. člena ZDR-1).
Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomesti v višini zneska nadomestila (bruto1) od 01.09. 2020 dalje pri ZRSZ. Ukrep velja do 31.12. 2020 z možnostjo podaljšanja za tri mesece.
V 31. členu ZZVZZ so opredeljena nadomestila za raznovrstne odsotnosti od 90 dni in nad 90 dni, kjer je navedena tudi izolacija. Karantena se uporablja za zdravega človeka, izolacija je namenjena za bolnega in jo izda zdravnik, razvidna je iz bolniškega lista, v našem primeru zbolelega za Covid-19. Prvih 90 dni je nadomestilo 90 % osnove (plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas), po 90 dneh pa je nadomestilo 100 %, povrnjeno je tudi s strani države.
Zaposleni, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali PKP5 po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal v višini 100 %.
Če je zaposlenemu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven delovnega mesta in doma ne more opravljati dela, mu pripada nadomestilo plače. Nadomestilo prejema za obdobje, za katero je odrejena karantena. Pripada mu nadomestilo plače kot je po ZDR-1 določeno za začasno nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga – 80 % osnove. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene (po novem potrdila NIJZ/Policije).
