Po zadnjem, osmem protikoronskem paketu interventnih ukrepov (PKP 8), država podjetjem lahko povrne nadomestilo za čakanje na delo v višini celotnih stroškov dela (bruto II) in ne zgolj nadomestila plače in socialnih prispevkov (bruto I). Ministrstvo za delo je objavilo pojasnila, kdaj delodajalcem pripada povračilo v višini bruto I in kdaj v višini bruto II.
Zakon v 44. členu (ZDUOP) predvideva, da lahko delodajalec za delavce na čakanju dobi povrnjenih 80 odstotkov nadomestila plače delavcu, kar je omejeno z višino povprečne mesečne plače v lanskem oktobru (1.821,44 evra). V teh 80 odstotkih nadomestila plače, ki ga krije država, je vključeno tako nadomestilo plače kot tudi socialni prispevki delavca, torej bruto I. Izjemoma lahko višina povračila znaša 100 odstotkov nadomestila, če skupni znesek državnih pomoči ni presegel 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje.
PKP 8 pa je uvedel še dodatno možnost: če delodajalec ne more opravljati gospodarske dejavnosti, pa znaša v tem času povračilo nadomestila plače, ki ga krije država, v višini nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca, torej bruto II. Vendar pa je tudi v tem primeru višina povračila omejena z višino povprečne plače za lanski oktober.
Opravljanje dejavnosti mora biti onemogočeno s predpisom
Ministrstvo za delo je pojasnilo, v katerih primerih so delodajalci upravičeni do povračila v višini bruto II, in sicer:
- da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno, mora izhajati iz predpisa, denimo odloka vlade;
- če je opravljanje dejavnosti onemogočeno zgolj delno, je delodajalec prav tako upravičen do višjega povračila – torej, v primeru, da je opravljanje dejavnosti onemogočeno, hkrati pa so dovoljene izjeme, denimo osebni prevzem ali dostava hrane in pijače, prodaja zgolj B2B, še vedno šteje, da je delodajalcu opravljanje dejavnosti v polnem oziroma običajnem obsegu onemogočeno s predpisom, zato lahko za delavce, ki so zaposleni v tej dejavnosti in so na začasnem čakanju na delo, uveljavlja višje povračilo;
- pri odločanju se ne upošteva zgolj glavna dejavnost delodajalca, temveč vse dejavnosti, a pogoj je, da je delavec v tej dejavnosti dejansko zaposlen in bi, če bi opravljanje dejavnosti s predpisom ne bilo onemogočeno, dejansko opravljal delo v tej dejavnosti: če denimo delodajalec opravlja dejavnost gostinstva in trgovine, lahko za delavce, ki so zaposleni v dejavnosti gostinstva uveljavlja povračilo nadomestila plače v višini bruto II, za zaposlene v trgovini z živili pa ne;
- druge omejitve, ki izhajajo iz varnostnih razlogov zaradi epidemije in bi sicer lahko vplivale na obseg poslovanja, se ne upoštevajo: torej denimo omejeno število oseb, ki so lahko naenkrat v trgovini ali prepoved prodaje določenih izdelkov niso podlaga za višje nadomestilo.
Višje povračilo zgolj od februarja naprej
PKP 8 je podaljšal subvencionirano čakanje na delo do konca aprila, z možnostjo dvakratnega podaljšanja s sklepom vlade (torej najdlje do konca junija). Zakon se uporablja od 1. februarja naprej, torej lahko delodajalci uveljavljajo ugodnejše povračilo zgolj od februarja dalje.
Seveda za povračilo nadomestila ostaja glavni pogoj: upad prihodkov v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. “Primerjava prihodkov v letu 2021 se bo opravila tako s prihodki v letu 2019 kot tudi s prihodki v letu 2020. Pogoj upada prihodkov za več kot 20 odstotkov ne bo izpolnjen le, če tako v primerjavi z letom 2019 kot v primerjavi z letom 2020 prihodki v letu 2021 ne bodo upadli za več kot 20 odstotkov. Če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 upadli za več kot 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2020 pa za manj kot 20 odstotkov (ali obratno), bo pogoj upada prihodkov izpolnjen. Izpolnjen bo seveda tudi, če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 kot tudi v primerjavi z letom 2020 upadli za več kot 20 odstotkov,” pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
Kako uveljavljati višje nadomestilo
Delodajalci morajo ob oddaji zahtevka za povračilo nadomestila pri zavodu za zaposlovanje izpolniti tudi izjavo, da jim je bilo v navedenem mesecu s predpisi onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti in zato za delavce, ki so zaposleni v tej dejavnosti, uveljavljajo povračilo nadomestila plače skupaj s prispevki delodajalca (bruto II). Zavod bo to omogočil ob oddaji zahtevkov za februar (predvidoma v prvi polovici marca). Zahtevek bo omogočal uveljavljanje povračila v višini bruto II tudi le za del meseca ali le za del delavcev na začasnem čakanju na delo, če je bilo opravljanje dejavnosti onemogočeno le del meseca ali pa le delu delavcev.
